Voda

Pomen vode za življenje

Voda je sestavni del človeškega telesa in predstavlja kar dve tretjini telesne teže odraslega. Je dragoceni vir življenja, saj je nujna za naše preživetje: preko krvi oskrbuje celice s kisikom, vsi presnovni telesni procesi potekajo v raztopinah, odpadne snovi pa se s tekočino prek ledvic izločajo iz telesa. Voda ima tudi pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, uravnavanju prebave, elastičnosti kože ter delovanju sklepov in mišice. 

Čista pitna voda vsebuje tudi mnoge organizmu potrebne snovi, zlasti v trdi vodi je precej kalcija in magnezija.

Pomanjkanje vode vodi v dehidracijo

Dnevno izgubimo veliko tekočine s potenjem, dihanjem ter izločanjem urina in blata, zato moramo te izgube nadomestiti z vodo in hrano. Ob posameznih situacijah, kot so na primer huda vročina, bolezen z bruhanjem in drisko in povečana športna aktivnost pa se izguba vode še poveča. Takrat je še posebno pomembno, da izgube ustrezno nadomestimo, saj lahko hitro pride do dehidracije organizma.

Zgodnji znaki dehidracije so: glavobol, utrujenost, izguba apetita, suha usta, pospešen pulz. Opazimo lahko tudi zmanjšano prožnost kože ter zmanjšano vlažnost sluznic, vdrte oči in temno rumen urin.

Preveč vode škoduje zdravju

Pretiravanje z vodo pa ima lahko tudi škodljive posledice. Ob preveliki količini vode v telesu, ledvice ne morejo dovolj hitro izločiti odvečne tekočine, zato se ta kopiči v telesu. Kri se s tem razredči, to pa vodi v upad ravni soli v krvi ali hiponatriemijo, ki povzroči vdor vode v celice. Zaradi tega lahko celice, še posebej tiste v možganih, nabreknejo kar povzroči otekanje možganov in tveganje za smrt. 

Kako pomanjkanje vnosa tekočine v telo zaznamo v laboratoriju?

Tako kot vsaka sprememba, se tudi nezadostni vnos tekočine dokaj hitro izrazi v krvni sliki. Takrat je v krvi manj vode, volumen krvi se zmanjša, zato ugotavljamo povečano vrednost prostorninskega deleža krvnih celic in povečano vrednost koncentracije rdečih krvnih teles ter hemoglobina. Kri s tem postane bolj gosta, zaradi česar je motena oskrba telesa s kisikom in hranili. Nezadostni vnos tekočine pa vpliva tudi na povišanje specifične gostote urina, v njem pa lahko zasledimo tudi nekaj levkocitov, eritrocitov, beljakovin in kristalov soli, kar je po rehidraciji manj verjetno.

Pri dehidraciji lahko pride tudi do porušenega elektrolitsko - mineralnega ravnovesja, kar prav tako lahko ugotovimo iz analize krvi. Vzdrževanje optimalne ravni elektrolitov in mineralov v telesu je bistvenega pomena za naše zdravje, saj so le-ti nujno potrebni za številne funkcije v našem organizmu. Ob njihovem pomanjkanju so lahko naše celice resno ogrožene, v še posebej velikih težavah pa se zaradi pomanjkanja elektrolitov znajde srce. 

=> Več o pomembnosti elektrolitov in mineralov v našem telesu si lahko preberete TUKAJ.

Poskrbite zase in pazite na optimalni vnos tekočine v telo! Odrasel človek, ki je povprečno aktiven, naj bi na dan zaužil okoli 2 litra tekočine.

Ker vemo, da je zdravje dragoceno!