Laboratorijske preiskave na črko F

Feritin je protein, ki je pomemben za znotrajcelično shranjevanje železa in za detoksikacijo (npr. vezava prostih radikalov). Najdemo ga v jetrih, vranici in kostnem mozgu, srčni mišici, placenti in tumorskem tkivu. Določanje feritina pomaga pri diagnosticiranju pomanjkanja železa in hipokromnih anemijah. Zmanjšana vrednost feritina kaže na izčrpanje zalog železa, ki so potrebne za sintezo hemoglobina. Povišane vrednosti feritina kažejo na prekomerno kopičenje železa v telesu zaradi njegovega nepravilnega razporejanja.

Zvišane vrednosti feritina so posledica: kroničnih infekcij, tumorjev, jetrnih bolezni ali hemokromatoze.

Znižane vrednosti feritina so posledica: anemije zaradi pomanjkanja železa, akutne in kronične izgube krvi, nosečnosti ali nepravilnosti pri absorbciji železa.

Referenčne vrednosti (µg/L): Moški: 22 - 275 ; Ženske: 5 – 204

Največkrat se vsebnost folne kisline v krvi določa pri ugotavljanju vzrokov za anemije, pomanjkanju železa, med nosečnostjo in ob terapiji z antagonisti folne kisline. Pri ugotavljanju vzrokov za anemije se poleg določitve koncentracije folne kisline priporoča še določitev koncentracije vitamina B12.

Folna kislina je nujno potrebna za sintezo DNK, regeneracijo rdečih krvnih celic in normalen metabolizem. Skupaj z vitaminom B 12 sodeluje v procesu zorenja rdečih krvničk. V nosečnosti so potrebe po folni kislini povečane. Nezdravljeno pomanjkanje folne kisline lahko privede do megaloblastične anemije.

Glavna vzroka za pomanjkanje folne kisline v telesu sta premajhen vnos s hrano in slaba absorpcija zaradi različnih črevesnih bolezni. Pomanjkanje je lahko tudi posledica kroničnega alkoholizma, odvisnosti od drog ali starosti. Pomanjkanje folne kisline med nosečnostjo vodi v okvare živčnih kanalov pri zarodku.

Znižane vrednosti folne kisline zaznamo pri: prehranskih nepravilnostih, uživanju drog ali alkoholizmu.

Referenčne vrednosti (nmol/L): 7.0 – 46.4

Koncentracija fosfata se spremeni pri boleznih kosti, ledvic in ščitnice ter ob pomanjkanju ali zastrupitvi z vitaminom D.

V telesu se 88 % fosforja nahaja v kosteh v obliki kalcijevega fosfata.

Zvišane vrednosti fosfata so lahko posledica: zmanjšanega delovanja obščitnične žleze, zastrupitve z vitaminom D ali propadanja ledvic in zmanjšane filtracije fosfatov preko glomerulov.

Znižane vrednosti fosfata so lahko posledica: rahitisa, povečanega delovanja obščitnične žleze ali Fanconijevega sindroma.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 0.74 - 1.52

FSH (folikel stimulirajoči hormon) se določa pri zmanjšanem delovanju gonad, neplodnosti in motnjah menstrualnega cikla.

FSH in LH (luteinizirajoči hormon) spadata med gonadotropine. Skupaj regulirata in stimulirata rast in delovanje gonad (jajčnikov in testisov). Pri ženskah gonadotropini nadzorujejo menstrualni cikel.

Do pubertete se koncentracije FSH in LH med deklicami in dečki ne razlikujejo; so pa nižje kot pri odraslih. V času pubertete vrednosti FSH in LH pri deklicah narastejo bolj kot pri dečkih. Pri ženskah v rodni dobi prihaja med menstrualnim ciklom do sprememb v koncentracijah obeh hormonov, kar pogojuje fiziologijo reprodukcije. V obdobju pred ovulacijo je značilen hiter in visok porast LH, medtem ko je porast FSH v tem času manjši. Spremembe v koncentraciji FSH in LH imajo za posledico neobičajne menstrualne cikle. Vrednost FSH je povišana tudi v menopavzi (takrat se zmanjša izločanje estrogenov).

Pri ženskah je FSH pomemben za rast jajčnih foliklov v jajčnikih, skupaj z LH pa vplivata na sekrecijo estrogenov iz jajčnikov in ovulacijo. Pri moških je FSH pomemben za spermatogenezo (npr. pri azospermiji je njegova vrednost znižana) in razvoj semenovodov.

Zvišane vrednosti FSH so posledica: zmanjšanega delovanja gonad pri ženskah in moških, menopavze pri ženskah ali Klinefelterjevega sindroma.

Znižane vrednosti FSH so posledica: slabega delovanja hipofize in hipotalamusa pri ženskah in moških, azospermije pri moških ali stresa, anoreksije, diabetesa, hipotiroidizma, slabega delovanja rumenega telesca in ovarijev pri ženskah.

Referenčne vrednosti (IU/L): Moški: 0.95 – 11.95 ; Ženske: folikularna faza: 3.03 – 8.08 ; ovulacijska faza: 2.55 – 16.69 ; lutealna faza: 1.38 – 5.47 ; postmenopavza: 26.72 – 133.41