Pregled in analiza blata zagotavljata pomembne podatke o prebavilih. Z analizo blata ugotavljamo prisotnost skrite krvi, prisotnost parazitov in bakterij ali prisotnost vnetja črevesne sluznice. 

Paraziti 14,00

 

Z mikroskopsko preiskavo ugotavljamo prisotnost (oo)cist in trofozoitov praživali ter jajčec in ličink helmintov v vzorcu blata bolnika s sumom na črevesno parazitozo.

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka nekaj dni.

 

Prisotnost krvi 7,00

Ugotavljanje okultne krvi v blatu je danes najpogosteje uporabljen presejalni test za odkrivanje bolezni prebavil. Fiziološka izguba krvi z blatom je do 3 ml na dan oz. 2,42 mg hemoglobina na gram blata. Vsaka izguba krvi, večja od te vrednosti, je posledica patoloških sprememb v črevesu. Za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki je izrednega pomena zgodnje odkrivanje lezij in večjih polipov, ki povzročajo krvavitve.

Okultna kri v blatu je posledica: raka na debelem črevesu in danki, polipov večjih od 0,5 cm, hemoroidov, Crohnove bolezni, analne fisure ali razjede.

Orientacijske referenčne vrednosti: negativen rezultat (do 3 ml krvi na dan)

Helicobacter pylori 9,00

Helicobacter pylori je gram-negativna, mikroaerofilna bakterija, ki živi na sluznici želodca in dvanajstnika. Vpletena je v etiologijo velikega števila gastrointestinalnih bolezni (želodčne razjede in razjede dvanajstnika, akutni in kronični gastritisi). Okužba lahko privede tudi do razvoja raka na želodcu. Za potrjevanje okužbe s to bakterijo se uporabljajo različne invazivne metode, kot je biopsija želodčne sluznice. Pogosto se okužba določa tudi s serološkimi testi, s katerimi pa ne moremo ločiti med staro ali svežo okužbo, ker so protitelesa proti H. pylori v telesu prisotna še dolgo časa po odstranitvi bakterije.

S hitrim testom za določanje H. pylori v blatu kvalitativno dokažemo prisotnost antigenov H. pylori in s tem trenutno okužbo s to bakterijo.

Orientacijske referenčne vrednosti: negativen rezultat

Bris na podančice 4,00

Otroška podančica (Enterobius vermicularis) je najpogostejši povzročitelj parazitske črevesne bolezni pri otrocih. Podančice so do 1 cm dolge gliste, ki živijo v spodnjem delu tankega črevesa in v debelem črevesu. Oplojena samica navadno ponoči med spanjem potuje skozi zadnjik v toplo in vlažno kožo perianalnih gub, kjer izleže jajčeca. Jajčeca so ovalna, brezbarvna, dolga 50 do 60 µm in široka 20 do 30 µm. S prostim očesom niso vidna, jih pa lahko dokažemo s pomočjo perianalnega brisa, ki ga pregledamo pod mikroskopom.

Odvzem vzorca: perianalni bris odvzamemo s prozornim lepilnim trakom tako, da z njim odtisnemo predel zadnjika in presredka (zjutraj pred iztrebljanjem in umivanjem) ter odvzeti bris brezhibno nalepimo na objektno stekelce. Vzorec mora biti označen z imenom in priimkom, datumom rojstva ter datumom odvzema vzorca. Celofanski trak se pregleda pod mikroskopom.

Orientacijske referenčne vrednosti: 0 (jajčeca niso prisotna)

Kalprotektin 30,00

Kalprotektin v blatu je nespecifični marker črevesnega vnetja in eden izmed parametrov, ki so pomembni v diagnostiki kronične vnetne črevesne bolezni. Uporaben je predvsem pri razlikovanju med kronično vnetno črevesno boleznijo in sindromom razdražljivega črevesja.

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka nekaj dni.

Koprokultura 40,00

Koprokultura je preiskava na patogene črevesne bakterije (Salmonella spp., Shigella spp., Campylobacter spp. in Yersinia spp.).

Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka nekaj dni.

Želimo vam zagotoviti, da boste uživali v brskanju po naši spletni strani in imeli prijetno izkušnjo z njo. V ta namen to spletno mesto na vaš računalnik zapiše majhne datoteke imenovane "piškotki", s katerimi zbira informacije o vaši uporabi naše spletne strani. S klikom na gumb "OK" omogočite delovanje piškotkov na tej spletni strani.