Preiskave blata
Pregled in analiza blata zagotavljata pomembne podatke o prebavilih. Z analizo blata ugotavljamo prisotnost skrite krvi, prisotnost parazitov in bakterij ali prisotnost vnetja črevesne sluznice.
Paraziti | 20,00 |
Z mikroskopsko preiskavo ugotavljamo prisotnost (oo)cist in trofozoitov praživali ter jajčec in ličink helmintov v vzorcu blata bolnika s sumom na črevesno parazitozo. Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka nekaj dni.
|
Prisotnost krvi | 7,00 |
Ugotavljanje okultne krvi v blatu je danes najpogosteje uporabljen presejalni test za odkrivanje bolezni prebavil. Fiziološka izguba krvi z blatom je do 3 ml na dan oz. 2,42 mg hemoglobina na gram blata. Vsaka izguba krvi, večja od te vrednosti, je posledica patoloških sprememb v črevesu. Za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki je izrednega pomena zgodnje odkrivanje lezij in večjih polipov, ki povzročajo krvavitve. Okultna kri v blatu je posledica: raka na debelem črevesu in danki, polipov večjih od 0,5 cm, hemoroidov, Crohnove bolezni, analne fisure ali razjede. Orientacijske referenčne vrednosti: negativen rezultat (do 3 ml krvi na dan) |
Helicobacter pylori | 9,00 |
Helicobacter pylori je gram-negativna, mikroaerofilna bakterija, ki živi na sluznici želodca in dvanajstnika. Vpletena je v etiologijo velikega števila gastrointestinalnih bolezni (želodčne razjede in razjede dvanajstnika, akutni in kronični gastritisi). Okužba lahko privede tudi do razvoja raka na želodcu. Za potrjevanje okužbe s to bakterijo se uporabljajo različne invazivne metode, kot je biopsija želodčne sluznice. Pogosto se okužba določa tudi s serološkimi testi, s katerimi pa ne moremo ločiti med staro ali svežo okužbo, ker so protitelesa proti H. pylori v telesu prisotna še dolgo časa po odstranitvi bakterije. S hitrim testom za določanje H. pylori v blatu kvalitativno dokažemo prisotnost antigenov H. pylori in s tem trenutno okužbo s to bakterijo. Orientacijske referenčne vrednosti: negativen rezultat |
Bris na podančice | 4,00 |
Otroška podančica (Enterobius vermicularis) je najpogostejši povzročitelj parazitske črevesne bolezni pri otrocih. Podančice so do 1 cm dolge gliste, ki živijo v spodnjem delu tankega črevesa in v debelem črevesu. Oplojena samica navadno ponoči med spanjem potuje skozi zadnjik v toplo in vlažno kožo perianalnih gub, kjer izleže jajčeca. Jajčeca so ovalna, brezbarvna, dolga 50 do 60 µm in široka 20 do 30 µm. S prostim očesom niso vidna, jih pa lahko dokažemo s pomočjo perianalnega brisa, ki ga pregledamo pod mikroskopom. Odvzem vzorca: perianalni bris odvzamemo s prozornim lepilnim trakom tako, da z njim odtisnemo predel zadnjika in presredka (zjutraj pred iztrebljanjem in umivanjem) ter odvzeti bris brezhibno nalepimo na objektno stekelce. Vzorec mora biti označen z imenom in priimkom, datumom rojstva ter datumom odvzema vzorca. Celofanski trak se pregleda pod mikroskopom. Orientacijske referenčne vrednosti: 0 (jajčeca niso prisotna) |
Kalprotektin | 30,00 |
Kalprotektin v blatu je nespecifični marker črevesnega vnetja in eden izmed parametrov, ki so pomembni v diagnostiki kronične vnetne črevesne bolezni. Uporaben je predvsem pri razlikovanju med kronično vnetno črevesno boleznijo in sindromom razdražljivega črevesja. Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka nekaj dni. |
Koprokultura | 45,00 |
Koprokultura je preiskava na patogene črevesne bakterije (Salmonella spp., Shigella spp., Campylobacter spp. in Yersinia spp.). Analizo izvajajo v partnerskem laboratoriju. Na izvid se čaka nekaj dni. |