Ledvični testi

Sečnina (urea) se iz telesa izloča v glavnem preko ledvic, zato se uporablja za nadzor njihovega delovanja.

Sečnina je končni produkt razgradnje beljakovin in aminokislin.

Zvišane vrednosti sečnine so lahko posledica: oslabljene funkcije ledvic, različnih hiperuremij ali ciroze jeter.

Znižane vrednosti sečnine so lahko posledica: dolgotrajnega stradanja ali hude poškodbe jeter.

Referenčne vrednosti (mmol/L): Moški: 3.2 - 9.2; Ženske: 2.5 - 7.2

Kreatinin se izloča skoraj v celoti preko ledvic, zato se preiskava uporablja za nadzor delovanja ledvic.

Proizvaja se v mišicah. Nivo kreatinina v krvi se pri posameznikih razlikuje, saj je odvisen od mišične mase in fizične dejavnosti.

Zvišane vrednosti kreatinina so lahko posledica: oslabljene funkcije ledvic ali akutnega in kroničnega obolenja ledvic.

Referenčne vrednosti (μmol/L): Moški: 0-41 let: 53 - 106 ; 41-61 let: 53 - 115 ; >61 let: 62 - 115 ; Ženske: 0-41 let: 44 - 88 ; 41-61 let: 44 - 97 ; >61 let: 44 - 106

Urat ali sečna kislina se največkrat določa v procesu diagnostike ali kontrole zdravljenja putike.

Je končni produkt razgradnje purinov in večinoma nastaja v jetrih. Večino se ga iz telesa izloči skozi ledvice, manjši del pa skozi črevo. Povečanje količine urata v telesu je posledica povečane produkcije ali zmanjšanega izločanja.

Zvišane vrednosti urata so lahko posledica: putike, okvare ledvic, malignih tumorjev, stradanja, okvare encimov pri metabolizmu purinov ali kemoterapije.

Znižane vrednosti urata so lahko posledica: zmanjšane sinteze urata, obolenj jeter ali povečanega ledvičnega izločanja (okvara ledvic).

Referenčne vrednosti (μmol/L): Moški: 220 - 450 ; Ženske: 150 – 370

Urin tvorijo ledvice s filtriranjem krvi v glomerulih. Je zanesljiv pokazatelj presnovnih procesov ter vodnega, elektrolitskega in kislinsko-bazičnega ravnotežja v organizmu. Njegove spremembe kažejo na motnje pri delovanju ledvic in sečnih poti. 

OSNOVNA ANALIZA URINA:

V urinu s testnim trakom določamo naslednje analite:

Relativna gostota urina je odvisna od števila, gostote in teže raztopljenih delcev v urinu. Pokaže nam sposobnost koncentracije urina v ledvicah in hidracijo preiskovanca.

Proteini v urinu so zmes beljakovin. Zvišane vrednosti so posledica bolezni ledvic, srca, krvnega obtoka, vnetij mehurja, sečil, prostate in bolezni urogenitalnega trakta.

Glukoza začne prehajati v urin, ko koncentracija v krvi preseže ledvični prag. Zvišane vrednosti so posledica diabetesa mellitus, bolezni ledvic, prekomernega uživanja glukoze.

Ketoni so normalni presnovni produkti maščob. Zvišane vrednosti so posledica sladkorne bolezni, stradanja, prekomernega bruhanja, nosečnosti.

Bilirubin nastane z razgradnjo hemoglobina. Zvišane vrednosti so posledica poškodbe jeter, motenega obtoka žolča, povečane razgradnje hemoglobina.

Urobilinogen nastaja v tankem črevesju iz bilirubina s pomočjo črevesne flore. Nekaj ga preide tudi v seč. Zvišane vrednosti so posledica jetrne bolezni, motenj v presnovi hemoglobina.

Nitriti nastajajo iz nitratov ob delovanju gram negativnih bakterij. S to preiskavo dokazujemo okužbe urogenitalnega trakta. Zvišane vrednosti so posledica bakterijske okužbe.

Levkociti v urinu so posledica okužbe sečil ali ledvične bolezni brez infekcije. Zvišane vrednosti so posledica okužbe sečil, ledvične bolezni.

Kri se v urinu nahaja v obliki eritrocitov ali hemoglobina. Zvišane vrednosti so posledica sečnih kamnov, vnetij ledvic, alergije, hemolitične anemije, transfuzije inkompatibilne krvi.

pH urina zdravih ljudi je šibko kisel do šibko bazičen. Vrednost pH urina je odvisna od prehrane, presnove, različnih bolezni in zdravil.

Orientacijske referenčne vrednosti: relativna gostota 1.005 – 1.040; proteini negativno (< 30 mg/dl); levkociti negativno (< 25 levko/μL); kri negativno (Hb < 0,06 mg/dl); pH 4.5 – 8.0; glukoza normalno (< 50 mg/dl); nitriti negativno; ketoni negativno (< 10 mg/dl); urobilinogen normalno (< 2 mg/dl); bilirubin negativno (< 0,5 mg/dl)

MIKROSKOPSKA PREISKAVA SEDIMENTA:

Poleg osnovne analize je to drugi del analize urina, ki daje vpogled na podatke, ki niso vidni pri kemični preiskavi urina. 

V urinskem sedimentu določamo naslednje analite:

Levkociti v urinu so posledica okužbe sečil ali ledvične bolezni brez infekcije. Zvišane vrednosti so posledica okužbe sečil, ledvične bolezni.

Eritrociti: Zvišane vrednosti so posledica sečnih kamnov, vnetij ledvic, alergije, hemolitične anemije, transfuzije inkompatibilne krvi.

Cilindri so odlitki ledvičnih tubulov. Na osnovo cilindrov iz beljakovin ali hialina se lahko lepijo različne celice po katerih cilindre poimenujemo: hialini, granulirani (drobno, grobo), eritrocitni, levkocitni, epitelni, maščobni, voščeni, pigmentni ali mešani. Zvišane vrednosti so posledica ledvičnih obolenj.

Bakterije, glive in paraziti v urinu nam dajo informacijo o povzročitelju okužbe. Zvišane vrednosti so posledica infekcij.

Kristali so posledica sečnih in ledvičnih kamnov, presnovnih motenj ali terapije z nekaterimi zdravili. Kristalizacija se pospeši, če urin hranimo pri nižji temperaturi, zato je njihov diagnostični pomen omejen. Zvišane vrednosti so posledica sečnih in ledvičnih kamnov, presnovnih motenj, terapije z nekaterimi zdravili.

Epitelne celice delimo glede na izvor in obliko. Izhajajo iz ledvičnega epitela, epitela sečnih poti ali epitela zunanjih genitalnih organov. Zvišane vrednosti so posledica vnetij ali drugih zdravstvenih težav.

Maščobe se nahajajo v urinu kot proste maščobne kapljice ali z maščobo napolnjene odluščene tubulne epitelijske celice in levkociti. Zvišane vrednosti so posledica nefrotskega sindroma ali embolije.

Referenčne vrednosti: eritrociti do 3; levkociti do 5; cilindri do 2; epitelne celice malo; patološki kristali negativno (0)

Referenčne vrednosti so podane za vidna polja pri večji povečavi (400x) razen za cilindre in patološke kristale - tu sta upoštevana manjša povečava (100x) in ves preparat.

OPOZORILO: Pod mikroskopom natančno pregledamo celoten urinski sediment, na izvidu pa podamo samo celice in druge vključke, ki jih v sedimentu opazimo.

Izračun ocene glomerulne filtracije (oGF) po formuli CKD-EPI (Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration)

Ocena hitrosti glomerulne filtracije ali oGF se uporablja kot merilo delovanja ledvic in pomeni oceno, koliko krvi se prefiltrira skozi ledvične glomerule v minuti. Predstavlja izločevalno sposobnost ledvic, ki je sorazmerna masi delujočih nefronov in se zmanjša še pred pojavom prvih kliničnih znakov slabšega delovanja ledvic. S pomočjo ocene glomerulne filtracije opredelimo stopnjo in vrsto okvare (akutna ali kronična) ter napredovanje ledvične bolezni.

Vrednost glomerulne filtracije izračunamo z enačbo, ki upošteva vrednost kreatinina v krvi, spol, starost in raso.

Ob poslabšanju filtracijske sposobnosti ledvic se zmanjša tudi izločanje kreatinina, zato se ta začne kopičiti v krvi. V začetni stopnji ledvične okvare je njegova koncentracija v krvi še normalna, ko pa se filtracijska sposobnost ledvic že močno zmanjša, se začne njegova koncentracija poviševati.

Glomerulna filtracija se zmanjšuje tudi s staranjem, pri čemer je zmanjšanje večje pri starostnikih s srčnimi boleznimi in povečanim krvnim tlakom.

Izražena je v enoti mL/min/1,73 m2 telesne površine.

Normalne vrednosti so višje od 90 mL/min/1,73 m2.