Laboratorijske preiskave na črko H

Preiskava se uporablja za spremljanje urejenosti sladkorne bolezni.

Glikolizirani hemoglobin je prisoten v približno 7 % v krvi posameznika. HbA1c izraža povprečni nivo glukoze v preteklih 2-3 mesecih. Odstopanje navzgor kaže na daljše obdobje povišanega nivoja glukoze v krvi.

Vzrok za zvišane vrednosti HbA1c je diabetes mellitus (sladkorna bolezen)

Referenčne vrednosti: < 6.0 % ; < 42 mmol/mol

Merjenje HDL–holesterola (High Density Lipoprotein) v serumu je kliničnega pomena odkar je znano obratno sorazmerje med koncentracijo serumskega HDL-holesterola in nevarnostjo aterosklerotičnih obolenj.

HDL je prenašalec odvečnega holesterola iz tkiv v jetra. Na njegovo vsebnost v krvi vplivajo različni dejavniki, npr. kajenje, telesna aktivnost, hormoni, spol in starost. V nasprotju z LDL holesterolom višja vsebnost HDL holesterola znižuje tveganje za srčno-žilne zaplete. Znižana koncentracija pa povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete, zlasti pri povišani koncentraciji trigliceridov.

Zvišane vrednosti HDL-holesterola so lahko posledica: zmernega pitja alkohola ali družinske hiper-alfa lipoproteinemije.

Znižane vrednosti HDL-holesterola so lahko posledica: fizične neaktivnosti, kajenja, preprečevalcev ovulacije ali slabo zdravljenega diabetes mellitusa.

Referenčne vrednosti (mmol/L): Moški: > 1.4 ; Ženske: > 1.6

Helicobacter pylori je gram-negativna, mikroaerofilna bakterija, ki živi na sluznici želodca in dvanajstnika. Vpletena je v etiologijo velikega števila gastrointestinalnih bolezni (želodčne razjede in razjede dvanajstnika, akutni in kronični gastritisi). Okužba lahko privede tudi do razvoja raka na želodcu. Za potrjevanje okužbe s to bakterijo se uporabljajo različne invazivne metode, kot je biopsija želodčne sluznice. Pogosto se okužba določa tudi s serološkimi testi, s katerimi pa ne moremo ločiti med staro ali svežo okužbo, ker so protitelesa proti H. pylori v telesu prisotna še dolgo časa po odstranitvi bakterije.

S hitrim testom za določanje H. pylori v blatu kvalitativno dokažemo prisotnost antigenov H. pylori in s tem trenutno okužbo s to bakterijo.

Orientacijske referenčne vrednosti: negativen rezultat

Hemogram združuje preiskave rdeče (eritrociti), bele (levkociti) in trombocitne krvne slike.

Eritrociti so najštevilčnejše krvne celice, ki zaradi hemoglobina, ki ga vsebujejo, dajejo krvi rdečo barvo. Nastajajo v kostnem mozgu, razpadajo pa večinoma v vranici in manjši del v krvi. Njihova življenjska doba je 110 – 120 dni.

Hemoglobin prenaša kisik iz pljuč v tkiva in delno tudi ogljikov dioksid iz tkiv v pljuča. Sestavljen je iz proteinskega in neproteinskega dela. Neproteinski del je sestavljen iz štirih hemov, na katere je vezano železo. Na vsak atom železa se reverzibilno veže ena molekula kisika.

Levkociti so celice, katerih glavna vloga je zaščita organizma pred različnimi toksičnimi snovmi. Njihovo določanje je pomembno za diagnostiko virusnih in bakterijskih infekcij ter spremljanje imunološkega stanja organizma. Nastajajo v kostnem mozgu in po krvnem obtoku prehajajo v tkiva, kjer tudi propadejo. Različni levkociti imajo segmentirana in nesegmentirana jedra.

Trombociti nastajajo v kostnem mozgu ob razpadu megakariocitov, razgrajujejo pa se predvsem v vranici in tudi v jetrih. Njihova življenjska doba je 8 do 10 dni. Trombociti sodelujejo v procesih primarne hemostaze in koagulacije krvi. Sodelujejo tudi pri vnetnih procesih in imajo sposobnost fagocitoze (uničevanja patogenih mikroorganizmov).

Hematokrit pomeni volumen stisnjenih eritrocitov v volumnu polne krvi.  

MCV – pomeni povprečni volumen eritrocita.

MCH – pomeni povprečno količino hemoglobina v eritrocitu.

MCHC – pomeni povprečno koncentracijo hemoglobina v volumnu eritrocitov in nam pove količino hemoglobina v 1 litru eritrocitov. 

RDW –  pomeni razporeditev eritrocitov v krvi glede na njihovo velikost.

MPV – pomeni povprečni volumen trombocita. 

Orientacijske referenčne vrednosti za odrasle osebe:

eritrociti: Ž: 3.8 – 4.8 x 10¹²/L ; M: 4.50 – 5.50 x 10¹²/L

levkociti: 4.0 – 10.0 x 10⁹/L

trombociti: 150 – 410 x 10⁹/L

hemoglobin: Ž: 120 – 150 g/L ; M: 130 – 170 g/L

hematokrit: Ž: 0.360 – 0.460 l ; M: 0.400 – 0.500 l

MCV: 83.0 – 101.0 fl

MCH: 27.0 – 32.0 pg

MCHC: 315 – 345 g/L

RDW: 11.6 – 14.0 %

MPV: 7 – 11 fl

Preiskava se največkrat uporablja za nadzor vnosa maščob v telo s hrano.

Holesterol je bistvena sestavina celičnih membran in lipoproteinov. Potreben je tudi za sintezo steroidnih hormonov in žolčnih kislin. V telesu se ga sintetizira tri četrtine, četrtina pa ga izvira iz hrane. S povišanim vnosom maščob v telo se zviša koncentracija le-teh v krvi, kar pa poviša srčno-žilno ogroženost. Na koncentracijo holesterola v serumu vplivajo različni hormoni in starost. Koncentracija holesterola v organizmu doseže maksimum med 45. in 60. letom starosti, nakar začne počasi padati.

Zvišane vrednosti holesterola so lahko posledica: začetne faze hepatitisa, obstruktivne zlatenice, nefroze ali sladkorne bolezni.

Znižane vrednosti holesterola so lahko posledica: težke okvare jeter, ciroze, kroničnega hepatitisa ali malignih obolenj.

Referenčne vrednosti (mmol/L): 4.0 - 5.2

Določitev homocisteina pomaga pri oceni tveganja za kardiovaskularne bolezni. Povišana vrednost homocisteina je spremenljiv in neodvisen dejavnik tveganja za koronarno arterijsko bolezen, infarkt in globoko vensko trombozo. Je tudi neodvisen dejavnik tveganja za razvoj več vrst demence in Alzheimerjeve bolezni.

Homocistein je žveplo vsebujoča aminokislina. Za njegov metabolizem so potrebni vitamini skupine B (B6, folat in vitamin B12). V primeru, da so metabolne poti okvarjene, se začne homocistein akumulirati in izločati v kri. To privede do povišane vrednosti homocisteina v krvi in posledično v urinu. Vzrok za to je lahko genetski ali prehranski. V večini primerov (2/3) se pojavi zaradi pomanjkanja folne kisline, vitamina B6 in vitamina B12.

Pri nosečnicah so plazemske vrednosti homocisteina običajno nižje kot pri ženskah, ki niso noseče. Povišane vrednosti v nosečnosti so povezane z večjim tveganjem za zaplete v nosečnosti (preekplampsija, ponavljajoči se splavi, prezgodnji porod, nizka porodna teža,…).

Zvišane vrednosti homocisteina zaznamo pri: pomanjkanju folne kisline, vitamina B6 in vitamina B12, homocistinuriji, kronični ledvični bolezni ali koronarni arterijski bolezni, infarktu in globoki venski trombozi.

Referenčne vrednosti (µmol/L): 5.08 – 15.39